Dopolnil se bo čas

9. 12. 2015 , Avtor: Primož Cencelj, CFA. Objavljeno v časniku Dnevnik, 8. december 2015.

Izgubljena generacija, ki je prišla na trg dela po začetku največje finančne krize, bo 16. decembra doživela trenutek, ki ga poznajo samo iz knjig.

Večji del aktivnih zaposlenih v finančni panogi v ZDA ima manj kot deset let delovnih izkušenj in v tem času je ključna obrestna mera izključno padala. Zdaj pa so glavni centralni bankirji finančno skupnost pripravili na zasuk v monetarni politiki.

Pomembno vlogo pri oblikovanju terena je odigral guverner Evropske centralne banke (ECB), saj je na zadnjih dveh zasedanjih z učinkovito komunikacijo trdno zasidral menjalni tečaj evra v primerjavi z dolarjem. Sredi oktobra je presenetil z napovedjo izjemno sproščene monetarne politike - trg je začel vgrajevati tako povečanje velikosti in časa odkupovanja obveznic kot tudi znižanje depozitne obrestne mere za 20 bazičnih točk na skupaj -0,4 odstotka na leto.

A na decembrskem zasedanju je guverner ECB trg polil z ledeno mrzlo vodo in marsikoga ujel na nepravi nogi. ECB se je namreč odločil, da bo sicer znižal depozitno obrestno mero, a samo za 10 bazičnih točk na -0,3 odstotka na leto. Niso se odločili za povečanje mesečnih odkupov obveznic, so pa podaljšali čas odkupovanja do marca 2017. Posledica je bila velika razprodaja na delniških in obvezniških trgih ter močnejši evro.

Zanimivo je bilo opazovati, da na trgu skoraj ni bilo odziva na izjemno pomembno izjavo, da se je ECB zavezal, da bo skoraj v neskončnost reinvestiral vse zapadle glavnice iz sedanjega portfelja. To pomeni, da bodo privilegirani izdajatelji ohranili izjemno velikega kupca na sekundarnem trgu, kar verjetno pomeni nadaljevanje politike finančne represije, ki državam omogoča lažje razdolževanje.

Guvernerki FED Jenet Yellen se je pojavila še ena skrb. Malo manj sproščena monetarna politika ECB namreč hladi valutno vojno. Tečaj evra je bistveno bolj zasidran na trenutni tržni ravni. Na podlagi povedanega bo težje dosegel pariteto, kar bi lahko imelo negativne materialno vplive na ameriško gospodarstvo.

Dejstvo je, da makroekonomski podatki že dolgo nakazujejo, da bi morala biti obrestna mera v Ameriki višja. S prvim dvigom med vsemi razvitimi državami bi ameriški FED dokončno prevzel vodilno vlogo v določanju cene denarja. V preteklosti je bolj ali manj sledil angleški centralni banki.

Z restriktivnejšo monetarno politiko bo prišla guvernerka pod drobnogled zgodovinskega letopisa in v primeru kakršne koli napake verjetno odšla v zgodovino kot ena najslabših centralnih bankirk v zgodovini. Zanimivo bo opazovati, ali bodo v FED ponovno klecnili pod pritiskom in prihodnjo sredo ostali brez odločitve.

Nazaj na novice