Mesečna poročila investicijskih skladov KD Skladi - februar 2014

17. 3. 2014

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo investicijskih skladov za februar 2014 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar – februar 2014

Januarsko depresijo na globalnih kapitalskih trgih je v februarju nadomestil nov val optimizma. Nekoliko slabši makroekonomski podatki, ki so zaznamovali pretekli mesec, so bili pozabljeni, kar se je najlepše izrazilo v zgodovinsko visokih vrednostih ameriškega delniškega indeksa S&P 500. Kljub splošno še vedno zelo nizkemu sentimentu do trgov v razvoju so nekateri vlagatelji izkoristili januarsko korekcijo za nakupe, kar se je v drugi polovici meseca pokazalo v rasti tečajev.

Evropska ekonomija nadaljuje okrevanje. Podatki o gospodarski rasti za zadnje četrtletje preteklega leta so pokazali nadaljevanje okrevanja gospodarske aktivnosti skoraj v vseh evropskih državah. Indeks zaupanja nabavnih menedžerjev (PMI), ki prikazuje sentiment v proizvodnem sektorju, tudi februarja kaže nadaljnje okrevanje gospodarske aktivnosti v Evropi, kar se je izrazilo tudi na delniških tečajih. Evropski delniški indeks MSCI Europe je v februarju pridobil 4,6 odstotka vrednosti. Kljub okrevanju industrijske proizvodnje se Evropa še vedno spopada s (pre)slabo delujočim bančnim sistemom. Za trajnejše okrevanje je nujno povečanje kreditne aktivnosti finančnih ustanov, saj večina malih in srednje velikih podjetij še vedno težko dostopa do tovrstnih virov financiranja. Dodatne preglavice v Evropi povzroča izjemno nizka inflacija, vse več pa se govori o morebitni deflaciji. Zaradi nedelujočega finančnega sistema in grožnje deflacije so vedno glasnejše govorice o novem valu monetarnih spodbud ECB.

Ameriški delniški trg (MSCI North America) je februarja zrasel za dobra dva odstotka. Izjemne vremenske razmere so nekoliko zameglile zadnje makroekonomske podatke, ki so bili sicer nekoliko slabši, vendar je zdaj še prezgodaj ocenjevati, koliko tega lahko pripišemo vremenskim ujmam, ki so prizadele vzhodno obalo ZDA. Na drugi strani je Kongres implementacijo pravila o meji zadolževanja prestavil na prihodnje leto, zaradi česar lahko letos pričakujemo mirnejše leto na ameriškem političnem parketu. Za dodaten optimizem med vlagatelji je poskrbel tudi nov val združitev in prevzemov v ZDA.

Trgi v razvoju so ponovno postregli z veliko nestanovitnostjo. Glavne zgodbe iz meseca januarja so se nadaljevale tudi v februarju. Če so se politične težave v Turčiji, Venezueli in na Tajskem nekoliko umirile, žal tega ne moremo trditi za Ukrajino, kjer so se ulični protesti prelevili v zaslombo nove »hladne vojne«. V luči velikih valutnih nihanj ne preseneča, da je bila donosnost delniških trgov večinoma pogojena z dejanji posameznih nacionalnih centralnih bank. Države, katerih centralne banke so bile v preteklem mesecu bolj proaktivne, so bile »nagrajene« z rastjo na delniških trgih, in obratno. Še zlasti dobro se je odrezala Indija (Indijska centralna banka), ki je s svojimi dejanji in izjavami zajezila beg (tujega) kapitala iz države ter s tem stabilizirala domačo valuto.

Obrobni regijski trgi so mesec ponovno zaključili pozitivno. Najbolje se je odrezal indeks slovenskega borznega trga, medtem ko sta Hrvaška in Srbija doživeli manjši popravek. Glavna gonilna sila za rast slovenskega borznega indeksa ostajajo privatizacija podjetij v (večinski) državni lasti in pričakovani prevzemi nekaterih podjetij.

Okolje v februarju je bilo posebej naklonjeno obrobnim državam, še zlasti Grčiji, Portugalski in Sloveniji, katere zahtevana donosnost 10-letne obveznice se je znižala za dobrih 80 bazičnih točk, na slabe 4 odstotke konec meseca. Rasti cen obveznic smo opazili tudi v Italiji in Španiji. Tako se je splošni obvezniški indeks povišal kljub umirjenem stanju na trgu jedrnih držav, kjer je zahtevana donosnost 10-letne nemške državne obveznice ostala nespremenjena pri dobrega 1,6 odstotka. Treba je omeniti tudi, da so špekulativne obveznice dosegle ravni, ki smo jih nazadnje videli pred začetkom krize, kar kaže njihovo precenjenost.

Nazaj na novice