Mesečna poročila investicijskih skladov KD Skladi - januar 2014

18. 2. 2014

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo investicijskih skladov za januar 2014 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar - januar 2014

Po izjemno uspešnem zaključku leta 2013 so kapitalski trgi prvi mesec 2014 zaključili negativno. MSCI All Countries je upadel za okoli 2 %, pri čemer so največ izgubili trgi v razvoju, na katerih so slabši makroekonomski podatki s Kitajske povzročili negotovost vlagateljev. Indeks MSCI BRIC je v prvem mesecu 2014 izgubil okoli 5,8 % svoje vrednosti. Kapitalske trge so zaznamovale predvsem skrbi glede globalnega gospodarskega okrevanja ter politične negotovosti in volatilnosti valut držav v razvoju. To je povzročilo splošno negotovost na trgih in umik vlagateljev v varnejše naložbe. Tako imenovani indeks strahu VIX je v januarju izrazito poskočil.

Podatki o stanju gospodarstva v ZDA in Evropi so bili sicer nekoliko mešani, vendar na splošno pozitivni. Januarja so bili v ospredju tudi rezultati podjetij o poslovanju v zadnjem četrtletju 2013 in napovedi za leto 2014. Postregli so z nekoliko bolj mešano sliko: medtem ko je delež podjetij, vključenih v delniški indeks S&P, ki so presegla pričakovanja glede dobička, znašal 47 % (do konca januarja je poročalo 50 % podjetij), je vlagatelje bolj zaskrbel vpliv valutnih nihanj in slabših pričakovanj glede povpraševanja, ki so povzročila določena znižanja napovedi o poslovanju v letu 2014.

Poleg tega je ob koncu meseca ameriška centralna banka – še zadnjič pod vodstvom Bena Bernankeja – ponovno zmanjšala nakupe državnih dolžniških vrednostnih papirjev na odprtem trgu za 10 milijard USD. In to kljub nekoliko slabšim podatkom s trga dela. Zavedanje, da FED ostaja na poti zmanjševanja nakupov, je vlagatelje še dodatno spodbudilo, da so se umaknili v varnejše naložbe.

Trgi v razvoju so zabeležili najslabši začetek leta po letu 2009 ter so bili, poleg znižanja programa QE3 v ZDA, predvsem pod vplivom političnih težav v Turčiji in Ukrajini, valutnih nihanj ter intervencije centralnih bank v Argentini, južni Afriki in Turčiji, predvsem pa skrbi glede gospodarskega stanja držav v razvoju. Prav te so bile tudi vzrok za dvome vlagateljev glede moči globalnega gospodarskega okrevanja. Industrijska proizvodnja na Kitajskem (HSBC China Manufacturing PMI) je v januarju prvič po šestih mesecih nakazala upadanje gospodarske aktivnosti. Poleg tega je v januarju na kitajskem trgu ponovno prišlo tudi do likvidnostnega krča, ki je zahteval intervencijo centralne banke. Med trgi BRIC se je najbolje odrezala Indija z 1,8-odstotnim padcem, medtem ko sta Brazilija in Rusija imeli več kot 8-odstotni padec vrednosti indeksa v evrih.

Obrobni regijski trgi so januar v nasprotju z drugimi kapitalskimi trgi zaključili pozitivno in nadaljevali pozitiven trend s konca leta 2013. Najbolje se je odrezal indeks slovenskega borznega trga, medtem ko sta Hrvaška in Romunija doživeli manjši popravek. V Sloveniji je prišlo do prvih prenosov terjatev na DUTB, v ospredju pa so bili politični dogovori glede privatizacije in predvsem postopek prodaje našega najboljšega soseda Mercatorja, ki še ni doživel svojega epiloga.

Splošno okolje, v katerem so se vlagatelji umikali v varnejše naložbe, se je kljub nižanju nakupov FED odrazilo tudi na trgu obveznic. V Evropi se je zmanjšala zahtevana donosnost nemške 10-letne državne obveznice za dobrih 25 bazičnih točk na 1,67 %. Pribitki za državne obveznice obrobnih držav pa so se ob ugodnih podatkih o razvoju na teh trgih zmanjšali, predvsem v Španiji in na Portugalskem. Po izjemnem zaključku leta 2013 pa v januarju slovenske državne obveznice niso pokazale nadaljnjega okrevanja. Sredi meseca je zahtevana donosnost na 10-letno slovensko obveznico sicer upadla na 4,5 %, kar je najnižje po marcu 2010, vendar se je negotovost s trgov v razvoju prenesla tudi na ta trg in dvignila zahtevano donosnost nazaj proti 5 %.

KD Skladi, družba za upravljanje, d. o. o., Dunajska cesta 63, Ljubljana, upravlja KD Krovni sklad s 14 podskladi. Prospekt KD Krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, dokumenti podskladov s ključnimi podatki za vlagatelje (KIID) ter zadnje objavljeno letno in polletno poročilo v slovenskem jeziku so vlagateljem v tiskani obliki brezplačno na voljo na sedežu družbe KD Skladi, d. o. o., Dunajska cesta 63, Ljubljana, in vpisnih mestih, v elektronski obliki pa so objavljeni na spletni strani www.kd-skladi.si.

Nazaj na novice