Mesečna poročila investicijskih skladov - KD Skladi, oktober 2015

12. 11. 2015

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za oktober 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar oktober 2015

Delniški indeksi na svetovni ravni so po padcih v zadnjem četrtletju v oktobru ponovno dosegli pozitivne stopnje rasti. Svetovni delniški indeks MSCI je pridobil 9,4 %, medtem ko sta med razvitimi trgi rasla tudi evropski in ameriški delniški indeks MSCI, in sicer za 9,5 % in 8,2 % (donosnost v evrih). Delniški indeks trgov v razvoju (BRIC) je dosegel 8,17 % rast.

Volatilnost cen finančnih instrumentov se je v oktobru glede na pretekli mesec umirila, pogled investitorjev pa se je preusmeril na srednje do dolgoročno obdobje, na katero bodo najbolj vplivale odločitve centralnih bank. Decembra bosta zasedali tako ameriška (FED) kot Evropska centralna banka (ECB), ki napovedujeta nove ukrepe. Ameriški FED naj bi resno razmišljal o dvigu obrestnih mer, medtem ko ECB in japonski BOJ zopet napovedujeta povečanje količine odkupov obveznic. BOJ v oktobru zopet ni dosegel želene stopnje rasti cen življenjskih potrebščin pri 2,0 %, zato stavi na dodatne ukrepe. Zgodba okoli podjetja Volkswagen še ni končana, cena njegovega zadolževanja z obveznicami pa se utegne zaradi napovedanih tožb še povišati. Poročilo ECB o bančnih posojilih (BLS) je pokazalo, da so se izboljšali tako posojilni pogoji bank kot tudi povpraševanje gospodinjstev in podjetij po njih. Izredni ukrepi ECB še niso uspeli povišati rasti cen življenjskih potrebščin, ki je v septembru ostala negativna pri -0,1 %. Vrednost skupnega indeksa nabavnih menedžerjev (PMI) za evroobmočje je v oktobru dosegla najvišjo vrednost v zadnjih dveh mesecih (54,0) in kaže na počasno, a stabilno okrevanje gospodarstva. Grške banke po ugotovitvah ECB potrebujejo 14,4 mrd EUR svežega kapitala, od katerih morajo 4,4 mrd EUR zagotoviti obstoječi lastniki in lastniki dolga. Trenutno potekajo dogovori o znesku in obliki instrumenta, ki ga bo prispeval grški sklad za reševanje bank (HFSF).

Ameriški FED na oktobrskem zasedanju po pričakovanjih ni sprejel pomembnejših ukrepov in pustil odprta vrata za dvig obrestnih mer v decembru. Ameriško gospodarstvo je v tretjem četrtletju glede na preteklo četrtletje zraslo za 1,5 %. Domača potrošnja ostaja močna, več pozornosti pa bo treba nameniti rasti v proizvodnem sektorju, ki je še vedno šibka. Šibko ostaja tudi povpraševanje po trajnih dobrinah, ki je v septembru upadlo za 1,2 %. Zahtevani donos 10-letnega US Treasury-ja se je v oktobru gibal okoli 2,0 % in mesec končal pri 2,14 %. Ameriški dolar je proti evru v zadnjem mesecu izgubljal vrednost, na kar so vplivali predvsem napovedani ukrepi ECB. Tečaj EUR/USD pa je padel za 1,5 % na vrednost 1,1005 dolarja za evro.

Rast BDP na Kitajskem za tretje četrtletje je pozitivno presenetila (+6,9 % YoY), kljub temu da predstavlja najnižjo vrednost od leta 2009. Znaki ohlajanja gospodarstva se kažejo tudi v nižji stopnji rasti industrijskega sektorja in v nižjem izvozu. Kitajska centralna banka je  oktobra še petič letos znižala 1-letno obrestno mero na 4,35 %, prav tako obrestno mero za depozite na 18,0 %. V oktobru so se ponovno pokazali znaki okrevanja v drugih gospodarstvih iz trgov v razvoju, vendar niso preprečili ponovnega nižanja bonitetnih ocen (Fitch je oceno Brazilije znižal iz BBB na BBB-). Rusija je začasno prenehala z nižanjem obrestnih mer in postavila cilj inflacije pred rast gospodarstva.

Slovenski delniški indeks je v oktobru zabeležil rast v višini 3,5 %, medtem ko so ostali lokalni delniški trgi ravno rasli po 4,6 %. Države centralne in vzhodne Evrope se trenutno borijo z begunsko krizo, ki vsak dan dobiva nove razsežnosti.

Donosi državnih obveznic v evroobmočju so od zadnjega srečanja predstavnikov ECB upadli in še naprej testirajo spodnjo mejo. Donos 10-letne slovenske državne obveznice je v oktobru padel za 25 bt na 1,5 %, prav tako donos 10-letnega Bunda, ki je padel za 7 bt na 0,5 % (najnižja vrednost donosa Bunda v oktobru je bila pri 0,4 %).

KD Skladi, družba za upravljanje, d. o. o., Dunajska cesta 63, Ljubljana, upravlja KD Krovni sklad in njegove podsklade KD Galileo, mešani fleksibilni sklad, KD Rastko, evropski delniški sklad, KD Bond, obvezniški - EUR, KD MM, sklad denarnega trga - EUR, KD Prvi izbor, sklad delniških skladov, KD Balkan, delniški, KD Novi trgi, delniški, KD Surovine in energija, delniški, KD Tehnologija, delniški, KD Vitalnost, delniški, KD Indija – Kitajska, delniški, KD Latinska Amerika, delniški, KD Vzhodna Evropa, delniški, in KD Dividendni, delniški. Prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, dokumenti podskladov s ključnimi podatki za vlagatelje (KIID) ter zadnje objavljeno letno in polletno poročilo krovnega sklada v slovenskem jeziku so vlagateljem v tiskani obliki brezplačno na voljo na sedežu družbe in vpisnih mestih, v elektronski obliki pa so objavljeni na spletni strani www.kd-skladi.si.

Nazaj na novice