Mesečna poročila investicijskih skladov - KD Skladi, september 2015

16. 10. 2015

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za september 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar september 2015

Večina svetovnih delniških indeksov je septembra padla, prav tako so v negativnih številkah zaključili tretje četrtletje. Na to so v poletnih mesecih vplivali predvsem politična kriza v Grčiji, ukrepi kitajske centralne banke in septembrska odločitev ameriške centralne banke (FED), da ne dvigne obrestnih mer. Svetovni delniški indeks MSCI je v septembru padel za 3,6 % (donosnost v evrih). Med razvitimi trgi sta padla evropski in ameriški delniški indeks MSCI, in sicer za 4,4 % in 2,7 %, ter delniški indeks trgov v razvoju (BRIC) za 3,3 %.

Evropske delniške trge je v septembru negativno presenetila novica o goljufanju Volkswagna pri meritvah dizelskih motorjev v ZDA, kar je vrglo slabo luč na celotni nemški avtomobilski sektor in podražilo njihovo ceno zadolževanja. Delnice Volkswagna so zato v zadnjem mesecu izgubile 42 % vrednosti (BMW:  –3,7 %, Daimler: –9,5 %). Škandal bo slabo vplival na vse izdelke, ki se promovirajo pod sloganom »Made in Germany« in s tem tudi na poslovne rezultate nemških podjetij. Vrednost skupnega indeksa nabavnih menedžerjev (PMI) v evroobmočju je bila glede na pretekli mesec za malenkost nižja, pri 53,9. Glede na pretekli mesec se je okrepilo zaupanje v poslovnem in industrijskem sektorju, medtem ko je v storitvenem sektorju upadlo. Negativna rast cen življenjskih potrebščin pri –0,1 % je septembra znova pokazala na deflacijske pritiske v območju evra, zato bo ECB najverjetneje podaljšala čas odkupov obveznic in povečala nabor primernih instrumentov. Sklad EFSF/ESM se pripravlja na začetek izdajanja obveznic za financiranje tretje pomoči Grčiji (86 mrd EUR). Reševanju grških bank bo namenjenih 25 mrd EUR. Na grških volitvah je bila po pričakovanjih izbrana levičarska stranka Alexisa Ciprasa, ki bo morala zdaj izpeljati obljubljene reforme.

Ameriška centralna banka na zadnjem zasedanju ni dvignila referenčne obrestne mere, pričakovani čas dviga pa se je prestavil na konec leta oz. na začetek leta 2016, kar ustreza tudi investitorjem. Zahtevani donos 10-letne obveznice US Treasury je mesec končal pri vrednosti 2,03 % ali 47 b.t. nižje glede na letni vrh pri 2,50 % (junij). Stopnja inflacije v ZDA še ni dovolj visoka, da bi upravičila dvig obrestnih mer, FED pa njen postopni dvig pričakuje v naslednjih šestih mesecih. Tečaj EUR/USD je od začetka leta padel za 7,6 % in september končal pri vrednosti 1,1177 dolarja za evro.

Kitajska je v septembru na medbančnem trgu prvič dovolila izdajo obveznice v juanih v velikosti 1 mrd CNY, ki jo bo vodila tuja banka HSBC. Vsi ukrepi kitajske centralne banke so namenjeni spodbudi investicij in doseganju letne planirane stopnje rasti gospodarstva. IMF v letu 2015 Kitajski napoveduje rast BDP v višini 6,8 %, kar sledi napovedi domače centralne banke pri 7 %. Bonitetna agencija S&P je Braziliji znižala bonitetno oceno v špekulativni razred na BB+ z negativnimi obeti. Rusija v septembru ni spremenila glavne obrestne mere (11,0 %), gospodarske sankcije pa poleg političnega tveganja, nizkih cen surovin in kapitalskih odlivov negativno vplivajo na trenutno aktivnost ekonomskih subjektov v državi. Rusiji so v letu 2015 napovedali padec BDP v višini 3,9–4,4 %.

V Sloveniji so se v tretjem četrtletju nadaljevali privatizacijski postopki in konsolidacija bančnega sektorja. Lokalni delniški trgi so zaradi neuspešnih prodaj (Cinkarna Celje, Telekom Slovenije) in stresa v Grčiji v zadnjem mesecu zaznali padec v višini 2,3 %, slovenski delniški indeks pa je izgubil celo 3,5 %. Ameriški sklad Apollo je za nakup banke NKBM prejel končno odobritev Evropske komisije.

Odločitev ameriške centralne banke, da ne zviša obrestne mere, je ob koncu tretjega četrtletja povzročila padec zahtevanih donosnosti državnih obveznic v evroobmočju. Donosnost slovenske 10-letne državne obveznice se je v tretjem četrtletju znižala za 47 b.t. in september zaključila pri donosu 1,80 %, prav tako je padel zahtevani donos 10-letnega Bunda in mesec končal pri 0,59 %.

KD Skladi, družba za upravljanje, d. o. o., Dunajska cesta 63, Ljubljana, upravlja KD Krovni sklad in njegove podsklade KD Galileo, mešani fleksibilni sklad, KD Rastko, evropski delniški sklad, KD Bond, obvezniški - EUR, KD MM, sklad denarnega trga - EUR, KD Prvi izbor, sklad delniških skladov, KD Balkan, delniški, KD Novi trgi, delniški, KD Surovine in energija, delniški, KD Tehnologija, delniški, KD Vitalnost, delniški, KD Indija – Kitajska, delniški, KD Latinska Amerika, delniški, KD Vzhodna Evropa, delniški, in KD Dividendni, delniški. Prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, dokumenti podskladov s ključnimi podatki za vlagatelje (KIID) ter zadnje objavljeno letno in polletno poročilo krovnega sklada v slovenskem jeziku so vlagateljem v tiskani obliki brezplačno na voljo na sedežu družbe in vpisnih mestih, v elektronski obliki pa so objavljeni na spletni strani www.kd-skladi.si.

Nazaj na novice